Ali bi moral vaš glas pripadati vam tako, kot pesem pripada tistemu, ki jo je napisal? Predlog zakona v ameriškem kongresu odgovarja pritrdilno: zakon NO FAKES iz leta 2026, S. 4591, bi vsakomur dal zvezno lastninsko pravico do lastnega glasu in lastne podobe. Pravosodni odbor senata ga je 18. junija 2026 soglasno, z ustnim glasovanjem, poslal naprej. V sredo, 30. septembra, pa je senator Ted Cruz preprečil poskus, da bi ga sprejel celoten senat.
Kaj bi zakon uvedel
Besedilo, ki ga je odbor 24. junija predložil senatu, se ukvarja z "digitalnimi replikami", ki jih opredeljuje kot "na novo ustvarjeno, računalniško izdelano, zelo realistično elektronsko upodobitev, ki je zlahka prepoznavna kot glas ali podoba posameznika". Tožiti bi bilo mogoče vsakogar, ki takšno repliko brez dovoljenja izdela ali razširja, pa tudi vsakogar, ki ponuja izdelek ali storitev, namenjeno predvsem izdelovanju replik, je poročal Roll Call.
Dokler človek živi, pravice ni mogoče prenesti na nekoga drugega, lahko pa jo licencira, pisno in za največ deset let. Licence za mladoletne so omejene na pet let, prenehajo pri 18 letih in jih mora odobriti sodišče. Po smrti pravica deset let pripada dedičem, podaljšati jo je mogoče za po pet let, dokler je glas ali podoba v dovoljeni javni rabi, najdlje pa velja 70 let po smrti.
Odstranjevanje, ugovori in cena napačne presoje
Uveljavljanje pravice si sposoja postopek obvestila in odstranitve iz ameriškega zakona o avtorskih pravicah v digitalnem tisočletju (DMCA): kdor odkrije nedovoljeno repliko, lahko zahteva njeno hitro odstranitev, "namesto da bi bil prisiljen takoj sprožiti drago pravdo", je zapisala odvetniška pisarna Holland & Knight. Platforme morajo ukrepati, "kakor hitro je to tehnološko in praktično izvedljivo", nekatere pa morajo odstraniti tudi poznejše naložitve, ki se ujemajo z digitalnim prstnim odtisom prijavljene replike. Sicer jim svojih storitev ni treba nadzorovati.
Novost različice iz leta 2026 je ugovor: uporabnik, čigar objava je bila odstranjena, lahko pred notarjem in pod kazensko odgovornostjo izjavi, da ne gre za repliko, da je bila dovoljena ali da spada med izjeme, pojasnjuje pisarna Manatt. Platforma lahko objavo vrne po najmanj 14 dneh, razen če pritožnik vloži tožbo. Kdor zavestno vloži lažen ugovor, plača 25.000 dolarjev ali dejansko škodo s stroški, če je ta višja.
Zakonske odškodnine so stopnjevane: 5.000 dolarjev na delo za posameznika in 25.000 dolarjev za podjetje ali za platformo, ki se je v dobri veri trudila spoštovati pravila o odstranjevanju. Platforma, ki se ni trudila, plača 5.000 dolarjev za vsak prikaz, kopijo ali prenos.
Kaj ostaja dovoljeno
Izvzeti so pristno novinarsko in športno poročanje, dokumentarni in biografski izdelki, "vključno z določeno mero fikcije", "pristen komentar, kritika, znanstveno delo, satira ali parodija" ter bežne rabe, nikoli pa spolno eksplicitne upodobitve. Zaščitene so tudi neprofitne knjižnice, arhivi in izobraževalne ustanove pri nekomercialnem delu.
Zakon bi imel prednost pred zahtevki po pravu zveznih držav glede replik v izraznih delih, ohranil pa bi zakone, ki so veljali 2. januarja 2025. Tako ostaja v veljavi zakon ELVIS zvezne države Tennessee iz leta 2024, ki ga je senatorka Marsha Blackburn iz Tennesseeja, ena glavnih predlagateljic zveznega zakona, označila za "nekakšno prvo generacijo zakona NO FAKES", poroča Music Business Worldwide.
Kdo je za in kdo proti
Zakon vodi demokratski senator iz Delawara Chris Coons s 15 sopredlagatelji, sedmimi demokrati in osmimi republikanci; istega dne, 20. maja, je bil v predstavniškem domu vložen še njegov dvojnik H.R. 8915. Med podporniki so po navedbah Music Business Worldwide Universal Music Group, Sony Music, Warner Music Group, Spotify, Google, OpenAI, IBM, YouTube in Getty. Igralski sindikat SAG-AFTRA je za odprto pismo zbral več kot 16.000 podpisov, Council for Innovation Promotion pa v glasovanju vidi "vse širše soglasje obeh strank".
Pri tem zakonu gre za zaščito tistega, kar nam je najbolj osebno, kar nas dela to, kar smo: našega glasu in naše podobe.Senator Chris Coons, glavni predlagatelj, kot ga je 18. junija 2026 citiral Roll Call
Organizacije za državljanske svoboščine vidijo nevarnost cenzure. Electronic Frontier Foundation (EFF) je skupaj z ACLU, Centrom za demokracijo in tehnologijo, Public Knowledge in drugimi pozvala odbor, naj zakona v sedanji obliki ne pošlje naprej. "Ker bi dobil veto nad zakonitim govorom vsak, ki se pritoži, bodo imele platforme spodbudo, da vsebine najprej odstranijo in šele nato sprašujejo," je zapisala EFF. Opozorila je tudi, da bi lahko obraz in glas navadnih ljudi prek licenc pristala "v rokah nekoga drugega". Združenje tehnoloških podjetij NetChoice pa pravi, da zakon "ustvarja nevarno finančno spodbudo, da platforme agresivno odstranjujejo tudi zakonite vsebine".
30. september: en sam ugovor v senatu
Predlagatelji so želeli zakon sprejeti, preden senat zaradi vmesnih volitev prekine delo, je poročal Deadline. Cruz, republikanec iz Teksasa, ki je junija v odboru glasoval zanj, je nasprotoval. "Ena od mojih skrbi glede tega, kako je zakon zdaj napisan, je, da bo veljal za spletne strani, kot sta Babylon Bee ali The Onion," je dejal. "Uvaja izjemo za tako imenovano pristno parodijo, a odločitev, ali nekaj spada v to izjemo, prepušča velikim tehnološkim podjetjem." Dodal je, da želi, da zakon sprejmejo, in da naj njegova ekipa v prihodnjih tednih s predlagatelji dela na močnejši zaščiti svobode govora.
Blackburnova je odgovorila, da "ta zakon vsebuje potrebne široke izjeme za cele kategorije govora" in da so predlagatelji "prepričani, da je skladen s prvim amandmajem". Coons je dejal: "Ne smemo dovoliti, da bi popolno postalo sovražnik dobrega."
Kako to ureja Evropa
Od 2. avgusta 2026 50. člen evropskega akta o umetni inteligenci zahteva, da vsak, ki z umetno inteligenco ustvari globoki ponaredek, to razkrije, ponudniki generativne umetne inteligence pa morajo svoje izdelke strojno berljivo označiti. Pri očitno umetniških ali satiričnih delih zadošča razkritje, ki "ne ovira prikaza ali uživanja v delu".
| Zakon NO FAKES (ZDA) | Akt o UI, 50. člen (EU) | |
|---|---|---|
| Stanje | Na koledarju senata, še ni zakon | Velja od 2. avgusta 2026 |
| Pristop | Lastninska pravica: privolitev, licence, odstranjevanje | Preglednost: razkritje ponaredkov, označevanje izdelkov UI |
| Kaj je na kocki | Do 750.000 USD na delo za platformo | Globe do 15 milijonov EUR ali 3 odstotkov prometa |
Oba pristopa, ugotavlja Music Business Worldwide, "temeljita na isti predpostavki: da je umetno inteligenco sploh mogoče prepoznati, pa naj jo prepozna platforma, imetnik pravic ali sodišče".
Kaj sledi
Zakon je na koledarju senata pod številko 446 od 24. junija, kaže uradni zapis o stanju. Potrebuje še glasovanje v senatu, potrditev v predstavniškem domu in podpis predsednika. Junija je urad senatorke Blackburn sporočil, da se z Belo hišo pogaja o svežnju zveznih pravil za umetno inteligenco, ki bi imel prednost pred pravili zveznih držav in bi vključeval tudi ta zakon. Dokler zvezni zakon ne bo sprejet, se morajo Američani, katerih glas je kloniran, zanašati na "mozaik zakonov zveznih držav o pravici do lastne podobe in zasebnosti", kot pravi Holland & Knight.
Komentarji
Komentarje pregledamo, preden jih objavimo.
Komentarjev še ni. Bodite prvi.